1. letnik SSKŠV
Alja Ljubič

 

 

Šolski center Ljubljana, SSKŠV

 

 

 

NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA PRI PREDMETU GEOGRAFIJA

 

 

ŠOLSKO LETO: 2026/2027

 

PROGRAM: STROJNI TEHNIK  2. LETNIK, KEMIJSKI TEHNIK 1. LETNIK, TEHNIK VAROVANJA 1 LETNIK     

 

LETNIK: 1. IN 2.

 

UČITELJ: Aljoša Alja Ljubič, prof.

 

Obvezna literatura za dijake:  

Učbenik za geografijo v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol, založba Mladinska knjiga

 

Učbeniki, ki so predpisani z učnim načrtom, so pri pouku obvezni. Obvezni so tudi učni pripomočki, ki  jih določi  profesor. Dijak mora nositi k pouku tudi: zvezek A4 format, pisalo, radirko in barvice, zložljivi zemljevid sveta ali Atlas sveta. Dijak mora zapisovati v zvezek tabelsko sliko in slediti razlagi s kratkimi povzetki  po navodilu profesorja.

Ustno ocenjevanje znanja je lahko tudi nenapovedano. Če se dijak namerno izmika napovedanemu ocenjevanju, je vprašan naslednjo šolsko uro.

 

PREVERJANJE ZNANJA

Znanje se preverja pred, med in po posredovanju novih učnih vsebin ter neposredno pred pisnim ocenjevanjem znanja. Tako ugotavljamo predznanje, ponavljamo in utrjujemo učno snov. Na takšen način prav tako ugotavljamo razumevanje novih učnih vsebin.

Preverjanje znanja lahko poteka ustno ali pisno z uporabo učnih listov, vaj iz delovnih zvezkov in podobno.

Pri pouku se preverja tudi:

1. domače naloge (obvezne)

2. Izdelava  plakatov, referatov in power point predstavitev.

3. oddane naloge v spletni učilnici.

 

OCENJEVANJE ZNANJA

Dijak mora v ocenjevalnem obdobju pridobiti najmanj eno pisno oceno in najmanj eno ustno oceno. Kriteriji ocenjevanja, so navedeni v naslednjem odstavku.

Na začetku šolskega leta in pred vsakim ustnim in pisnim ocenjevanjem, učitelj seznani dijake z obsegom učne snovi.

 

 

Ocenjevanje dijakov je možno na načine:

 

  1. USTNO OCENJEVANJE: dijak dobi najmanj eno ustno oceno v ocenjevalnem obdobju. Ocenjevanje ustnega znanja  poteka napovedano, skozi celotno ocenjevalno obdobje. Pri ustnem ocenjevanju znanja dijak dobi najmanj tri vprašanja iz obravnavane snovi. Če dijak na prvi dve vprašanji ne odgovori popolnoma nič, učitelj sam presodi, ali je tretje vprašanje smiselno zastaviti.

Upoštevajo se naslednji kriteriji: poznavanje geografske lege in branje karte, obvladovanje geografskih pojmov, razumevanje zakonitosti, sklepanje in utemeljevanje, baze podatkov, ki je nastala med podajanjem učne snovi, kot dodana vrednost predmeta. Pred ustnim ocenjevanjem učitelj lahko preveri zapiske dijaka.

 
 


               
   
   

 

 
 
 
 
 
   

 
 


 

 

  1. PISNO OCENJEVANJE ZNANJA je napovedano. V primeru, ko pouk poteka na daljavo, dijaki pisne izdelke rešujejo preko spletne učilnice. Pravilni odgovori v pisni nalogi, oddani v spletni učilnici, se vrednotijo s točkami, nepravilni ali manjkajoči pa ostanejo brez točk. Na pisni nalogi je navedeno število točk in meje za oceno. Seštevek točk učitelj pretvori v odstotke, ki predstavljajo določeno oceno, kot sledi iz naslednje lestvice:

 

ocena nezadostno (1)

0 - 49 %

 

ocena zadostno (2)   

50 - 63 %

 

ocena dobro (3)

64 - 77 %

 

ocena prav dobro (4)

78 - 89 %

 

ocena odlično (5)      

90 - 100 %

 

 

Ocenjevanje oddanih pisnih nalog v spletni učilnici

- ocene, ki jih dijaki dobijo pri oddanih nalogah v spletni učilnici, so ocene, iz katerih se oblikuje končna skupna ocena

- dijaki naloge oddajo natipkano, v word obliki ali pp

- dijaki dodajo slikovno gradivo in podatke s pripetih datotek v spletni učilnici in spleta,

 

 

3.     DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA (seminarske naloge, pisne vaje, skupinsko delo s predstavitvijo dela pred razredom, ocenjevanje zvezkov, delovnih zvezkov, PPT predstavitve…).

Zaključevanje ocen ob koncu pouka

Pri zaključevanju ocene se upoštevajo vse ocene, pridobljene v šolskem letu.

Dijak je ob koncu pouka ocenjen pozitivno, če so vse pridobljene (pisne in ustne) ocene pozitivne.

Dijak je neocenjen, če nima nobene ocene. Dijak je neocenjen, če ni pridobil vseh ocen, tudi če nekaj ocen (pozitivnih, negativnih) ima. V tem primeru mora opravljati dopolnilni izpit.

Na dopolnilnem izpitu mora dijak dokazati znanje tistega ocenjevalnega obdobja, v katerem ni bil neocenjen. Če dijak dopolnilnega izpita ne opravi, mora opravljati popravni izpit. 

Dijak, ki nezadostnih ocen do konca pouka ni uspel popraviti, je pri predmetu ocenjen nezadostno in opravlja popravni izpit.

Zaključena ocena odraža celostno znanje glede na zastavljene cilje predmeta, redno prinašanje učnih pripomočkov k pouku, dijakov napredek in sodelovanje v učnem procesu. Vse ocene zapisane v redovalnici so enakovredne.

Učitelj lahko dijaku omogoči izboljševanje pozitivne ocene po avtonomni presoji glede na časovne in situacijske možnosti. V primeru izboljševanja pozitivnih ocen lahko dijak pridobi še dodatne ocene iz pisnega izdelka ali referata.

 

Popravljanje ocen

Popravljanje ocene poteka vsaj 14 dni pred koncem ocenjevalnega obdobja. Učitelj v dogovoru z dijakom določi rok in način za popravljanje negative ocene.

 

Potek popravnega izpita

Popravni izpit se opravlja ustno. Učitelj sestavi pet lističev več, kot je kandidatov. Dijak ima pravico enkrat zamenjati izpitni listek pri ustnem delu izpita. Dijak ima po podelitvi vprašanja pravico do 15-minutne priprave. Ustni del izpita traja največ 20 min.

 

Potek dopolnilnega izpita

Dopolnilni izpit poteka ustno, največ 20 minut. Dijak pridobi ustno oceno iz področja pri katerem je bil neocenjen.

 

Potek predmetnega izpita

Predmetni izpit poteka ustno, največ 20 minut. Dijak izboljšuje oceno ali se prepisuje iz drugega programa. Snov za ustno ocenjevanje znanja je vnaprej določena.

 

 

Ljubljana, 3.9. 2026                                                                          Alja Aljoša Ljubič, prof.